Črni bezeg

Črni bezeg (Sambucus Nigra flos)
Črni bezeg (Sambucus Nigra flos) raste ob sončnih legah, na robovih gozdov in jas. V samem gozdu pa ga bomo zelo težko našli. Bezeg praviloma cveti v mesecu juniju, medtem ko jagode dozorijo v septembru. Grmi bezga zrastejo tudi do 10 m visoko. Cvetovi bezga so rumenkasto bele barve, iz cvetov pa se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode. Cvetovi imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Nekaterim ta vonj ugaja, drugim ne. V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste, cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže jagode niso užitne. Uživanje teh povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico. Bezgove cvetove sušimo na svežem zraku, vendar ne na soncu. Tako bo bezgovo cvetje ohranilo svojo zlato rumeno barvo. Posušeno cvetje shranimo v platnene ali papirnate vrečke.

Črni bezeg v naravi

Črni bezeg raste kot grm, najpogosteje ob robu gozda, na gozdnih jasah. Zraste lahko zelo visoko, tudi do sedem metrov Iz cvetov se razvijejo črne jagode. Tako cvetovi kot jagode se uporabljajo v zdravilstvu. V naravi ima pomembno vlogo, saj je hrana mnogim živalim in pticam. Rad ima vlažna rastišča bogata z dušikom. Cvetove nabiramo konec maja in v začetku junija, jagode pa šele takrat ko so popolnoma zrele. V kulinariki cvetove uživamo najpogosteje ocvrte, jagode pa predelujemo v sokove in marmelade. Jagode dodajamo tudi sadnim jedem, pecivu. Iz bezga izdelujejo tudi vino. Svežih bezgovih jagod ne uživamo, ker povzročajo bruhanje.