 |
| Nešplja je sadež, ki ga lahko pozimi pobiramo iz drevesa |
Nešplja (Mespilus germanica) je v antiki in srednjem veku bila pomembno sadno drevo, kasneje so jo pričele izpodrivati druge vrste. Najdemo jo še tu in tam na slovenskem podeželju. Je sadno drevo ali grm, ki izhaja iz Jugozahodne Azije. Udomačila se je v Grčiji, od tam pa so jo zanesli v Evropo Rimljani. Nešplja je listopadno drevo ali grm. Ima močne usnjate liste. Cveti od meseca maja do junija , sami cvetovi so zelo podobni cvetovom kutine ali jabolka. Plodovi so veliki do 5 cm, rjave barve, z nekoliko svetlejšo sredico, ki ima poseben okus in je polna pešk. Spominja na mešanico hruške in jabolka. Ko sadež dozori še ni popolnoma užiten, spremeni se barva mesa iz svetle v temnejšo rjavo, je trd in kisel. Užiten postane šele ko ga dobi prva zmrzal, takrat ga poberemo in shranimo v klet, kjer se zmedi in dobi prijeten eksotičen okus. Naš vrt polepša z cvetočo krošnjo v pozni pomladi in rjavimi sadeži, ko se narava olepša z ivjem ali snegom.
Nešplja je dokaj nezahtevno drevo za vzgojo
 |
| Japonska nešplja (Eriobotrya japonica) |
Posadimo jo na sončno mesto v vlažno in odcedno prst. Precej težko jo je vzgojiti iz podtaknjencev ali koščic zato je bolje da sadiko kupimo. V posebno sušnih poletjih jo moramo zalivati.
Nešplja v zdravilstvu
Zreli plodovi pospešujejo izločanje vode iz telesa. Sladkorji in pektin, ki jih vsebuje sadež so dobri pri zdravljenju skorbuta, čreslovine v nešpljah pa za driske. Pomembno vlogo igra tudi za trebušno slinavko in želodčne žleze, saj vzpodbuja delovanje le teh. Uporablja se tudi za zaustavitve krvavitev, predvsem v ustni votlini. Pri pojavu krvavitev jo pijemo v obliki čaja. V nekaterih zeliščnih knjigah še najdemo recepte za zdravljenje oziroma odpravo ledvičnih kamnov z pomočjo pečk iz nešpljinih plodov, a se v zadnjem času tako zdravljenje odsvetuje zaradi vsebnosti cianovodikove kisline v pečkah, ki je strupena.
Nešplja v kulinariki
Nešplja vsebuje veliko sladkorjev, škroba in čreslovin, vitamina C, smolo, pektin, jabolčno, citronsko in vinsko kislino. Plodove uživamo sveže. Iz njih lahko pripravljamo tudi marmelado, sadno vino, žganje. Lahko jih vložimo v žganje ali v med.
