Sladki krompir

Sladki krompir (Ipomoea batatas).
Sladki krompir ali batate ang.: Sweet Potatoes (Ipomoea batatas) se je na stari celini prvič pojavil leta 1492. Nanj je takrat naletel Krištof Kolumb. V času državljanskih vojn so se v južnih deželah Severne Amerike s krompirjem prehranjevale trume vojakov. Omenjen je v knjigi "V vrtincu". Rastlina se samoniklo razrašča po tropskih predelih Južne Amerike. Zanjo so značilni trpki listi, novejše sorte pa so to lastnost že izgubile. Cvetove podobne slaku pa ima le rastlina z vijoličnimi listi. Sladki krompir je rastlina toplih krajev in ne prenese zmrzali. Za rast potrebuje več kot 15°C, idealna je temperatura 24°C. V zemlji razvije užitne sladke gomolje (pri okrasnih vrstah gomolji niso užitni). Kot okrasno rastlinio ga sadimo v cvetlična korita z vodno rezervo, prostorne lonce in viseče košare. Prvotno raste kot grm, pozneje se poveša. Je primerna rastlina za okrasitev senčnih prostorov, tudi tam, kjer sonce ne posije. Razmnožuje se z potaknjenci, ki jih v avgustu porežemo iz večjih rastlin. Mlade rastline se hitro ukoreninijo in prezimijo na okenski polici. Ohranimo pa lahko tudi stare rastline. Pred zmrzaljo jih prenesemo v zračen, lahko hladen prostor - nadzemni del odmre, gomolji se ohranijo. Pozimi občasno zalijemo. Sladki krompir ima pred navadnim prednost, prej je kuhan ali pečen.