 |
| Vinska rutica proti koncu poletja zacveti v rumeni barvi. |
Vinska rutica (Ruta graveolens), poznamo jo tudi kot ruta ali vinska rutica. Do 60 centimetrov visok in prezimno trden zimzelen grm. Okroglo steblo je bledo rumene barve, ki prične v drugem letu starosti leseneti. Listi vinske rutice so majhni, zaokroženi, krpasti ter imajo oljne žleze. Vsebujejo učinkovine za uničevanje insektov (posušena rutica). Cvetovi so nagubani, zelenkasto rumene barve, odprejo pa se proti koncu poletja. Domovina vinske rutice je balkanski polotok in je razširjena po celem svetu, predvsem kot okrasna in zdravilna rastlina. Glede na pokrajine ima vinska rutica tudi druga imena: verand, vrtana rutca, bajrutca, petoprstnica. V preteklosti se je rutica uporabljala predvsem kot rastlina, ki varuje pred raznimi boleznimi. V srednjem veku so z vejicami potresli tla, da bi se obvarovali kuge. Leonardo da Vinci in Michelangelo pa sta zatrjevala, da jima moč, ki se skriva v vinski rutici, ostri vid in drami ustvarjalni navdih.
Vinska rutica na domačem vrtu
 |
| Dvoletni grmiček vinske rutice (Ruta graveolens) in značilno oblikovani listi |
Vinska rutica je do 60 cm visok prezimno trden zimzelni grm. Listi so zaokroženi in majhni, katere uporabljamo sveže ali sušene. Vinska rutica v poznem poletju tudi zacveti, njeni cvetovi so nagubani, zelenkastorumene barve. Je nezahtevna rstlina, ki uspeva na odprtih in sončnih legah, dobro pa prenaša tudi senco. Vinsko rutico sadimo v rodovitno in dobro odcedno prst. Dobro prenaša senco, a bolje uspeva na sončnih legah. Gojimo jo lahko kot okrasno rastlino na vrtovih, posadimo jo lahko v lonce ali z vinsko rutico zasadimo nizko živo mejo. V loncih jo lahko sadimo v kombinaciji z drugimi zelišči in dišavnicami. Postavimo na sončno lego. Vinsko rutico moramo v času cvetenja nabirati z rokavicami, saj lahko povzroči koprivnico. Nosečnice pripravkov iz vinske rutice ne smejo uživati.
V kulinariki vinska rutica skoraj ni uporabna
Njena semena se lahko dodajajo raznim omletam, jajcem, ribam , a le kot aromatik. Uporaba je precej omejena, rastlina je namreč precej grenka in povzroča pri nekaterih neprijetne občutke v želodcu. Vsebuje snov kumarin, ki v večjih količinah povzroči zastrupitve, posledica katerih je glavobol, slabost, bruhanje. V Istri in severni Italiji jo uporabljajo kot dodatek alkoholnim pijačam.
Domače žganje in vinska rutica
V lepo steklenico za žganje damo vejico vinske rutice, prelijemo z dobrim slivovim žganjem in dodamo sladkor. Postavimo na sonce, dokler tekočina ne pozeleni in sladkor popolnoma raztopi. V lepi steklenici je to žganje primerno za darilo. Rastlina ostane lepo zelena in deluje zelo dekorativno. Vinska rutica se ne sme mešati z žganjem iz jabolk, ker se sproščajo strupi, zato pazljivo s to zdravo rožico. Vinsko rutico danes uporabljamo za blaženje glavobola in za preprečevanje zadrževanja vode v telesu. Uporablja se tudi pri menstrualnih težavah in pri pomirjanju živčne napetosti, pri vrtoglavici in oteženem dihanju, pri premočnem bitju srca, kožnih boleznih in revmi.
Poparek iz vinske rutice
1 čajno žličko posušene, zdrobljene rastline poparimo z eno skodelico vroče vode.Hladni izvleček iz vinske rutice
Čajno žličko zelišča namočimo v 1 kozarcu mrzle vode in pustimo stati 10 ur, nato precedimo in spijemo (dnevna količina).
