Magnolije

Cvetovi magnolij (Magnolia) polepšajo tudi manjši senčni prostor.

Magnolije (Magnolia) so lepe okrasne grmovnice in v spomladanskem času, ko večina rastlin šele poganja prve brste spomladi cvetijo in obarvajo krošnje. Magnolija cveti od zgodnje pomladi do poletja, odvisno od sorte. Znanih je veliko vrst in sort magnolij, ki rastejo od 1,5 m do 30 m v višino. Značilne so za azijske vlažne vrtove z milo klimo, ker z razvejano rastjo tvorijo zanimive oblike že zgodaj spomladi. Cvetovi so različnih oblik, prevladuje bela, roza, vijolična, smetanasta do vinsko rdeča in rumena barva. Magnolije na vrtu sadimo kot okrasna drevesa ali grmovnice, odvisno od načina gojenja in vrste. Največji učinek dosežemo, če magnolije sadimo posamično (večji grmi), najbolje zgodaj spomladi. Sadimo v polsenčno ali senčno lego, kjer tla dalj časa zadržijo vlago.

Magnolija na vrtu

1-Soungelova magnolija (Magnolia soulangiana) 2-Magnolija 'Eskimo' 3-Magnolia 'Golden gala'

Cvetovi magnolije in prebujajoči cvetni popki, ki so se razvili že pred zimo, zato je magnolija občutljiva na spomladanske pozebe

Magnolijo sadimo v rahla, odcedna tla, ki se ne smejo izsušiti. Posebno višje vrste magnolij potrebujejo prostor za rast in zato ni primerna za sajenje ob žive meje. Megnolije ne sadimo v bližino zidov ali oken. Ne mara direktnega sonca in poletne pripeke. Magnolija razvije plitek koreninski sistem pod površino zemlje, zato pod grm ne sadimo ničesar in ne prenese okopavanja (plitke korenine). Magnolije ne obrezujemo, kadar pa vseeno moramo kakšno vejo odrezati naredimo to po cvetenju. Ogroža jo zimska ali spomladanska zmrzal (poškoduje brste), ki so se na grmu magnolije razvili že pred zimo. Na nizke temperature so odporne zvezdaste magnolije. Za majhne vrtove so najprimernejše lilijaste magnolije, ki cvetijo hitro. Priljubljene so sorte 'Nigra', 'Eskimo', 'Golden gala'.