Oljka

Oljčni nasad pri Trogirju

Oljko lahko uspešno gojimo tudi v notranjosti in ne le na Mediteranu, kjer jo najpogosteje srečamo in jo zaradi tega tudi želimo gojiti v svojem domu. Oljka je v naravi trdoživo in dolgoživo drevo, ki prenese nižje temperature, do -6 °C, starejša drevesa celo več in uspeva na revnih rastiščih, kjer je veliko kamenja in malo rodne prsti. Zato jo brez težav lahko gojimo tudi v večjem ali manjšem okrasnem loncu, odvisno kakšno obliko in višino drevesa želimo vzgojiti (manjši in veliki bonsai). Les oljke je zelo trd - uporablja se v rezbarstvu in strugarstvu, uporaben je tudi za izdelavo glasbil.

Oljke na balkonu ali terasi posadimo
v večje posode, ki dobro zaščitijo
koreninsko grudo pred mrazom,
hkrati pa dovolj "dihajo".

Na javnih površinah zato pogosto srečamo
oljke posajene v velike glinene posode 
ali celo velike zidane lonce.

V notranjosti je potrebno preko zime posodo iz katere raste oljka postaviti na zaščiteno mesto, v kot ali pod nadstrešek kjer ni močnih zimskih vetrov ter oviti z filcem, da preprečimo zmrzovanje zemlje ter korenin. V primeru ekstremno nizkih temperatur, je bolje lonec z oljko postaviti v notranji prostor, kjer temperatura ni višja od 15°C. V loncu ali posodi oljka raste počasi, od 5 do 10 cm na leto, odvisno od velikosti posode ki naj bo nekaj večja od velikosti koreninskega sistema. Najprej posadimo oljko v plastični lonec, le tega pa postavimo v večji okrasni lonec. V zimskih mesecih lahko med oba lonca natlačimo izolacijski material (volno, filc...) in tako še dodatno zavarujemo koreninsko grudo pred velikimi zmrzalmi. Za sajenje izberemo lonec glede na velikost sadike, 2 do 3 krat večji od koreninskega sistema. Ilovnato-peščeni zemlji dodamo nekaj komposta. Preden dodamo zemljo v lonec naredimo primerno debelo plast drenažnega sloja, ker oljka ne mara stoječe vode.

Nekaj zgodovine oljke

Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin in najpomembnejša rastlina za pridelavo olja v Sredozemlju.  je simbol rodnosti, slave in miru. Enako velja tudi za olivno ali oljčno olje. Že nekdaj je oljka predstavljala simbol očiščenja in večnosti. Tako kot se je širila grška kultura se je širilo tudi gojenje oljke. Veljalo je namreč prepričanje, da olivno olje vrača moč in mladost - imenovali so ga tekoče zlato. Oljčna vejica je od nekdaj simbol miru in sprave in ne sme manjkati v velikonočni butari. Iz listov oljke se kuha čaj, ki znižuje krvni tlak. Najboljše je deviško olje, to je olje, ki priteče ob prvem rahlem stiskanju plodov. Zelo dobro je olje pridelano iz ne popolnoma dozorelih plodov. Ponekod pa pridelujejo olje tudi iz semen, ki so v koščicah. Nezrele plodove - olive vlagajo tudi v slanico in olje.

Oljka, 70 let stari bonsaj
(Olea europaea)

Oljčno ali olivno olje

Oljčno ali olivno olje je eno najbolj zdravih in najstarejše poznano olje. Svojstven okus in vonj mu dajejo številne sestavine, ki nastajajo z zorenjem in staranjem vrhunskih olj. Nekoč so oljčno olje uporabljali tudi za svetlobo - oljenke. Iz iztisnjenih plodov se izdelujejo oljne pogače, ki se uporabljajo kot krmilo za živali, v preteklosti pa so z njimi tudi kurili.

Oljčno olje je lahko prebavljivo in pospešuje izločanje želodčnih sokov. Vsebuje veliko antioksidantov. Ljudje, ki uživajo hrano pripravljeno z oljčnim oljem imajo za dve tretjini manj bolezni srca. Koristno naj bi bilo tudi pri preprečevanju raka na dojki ter alzheimerjeve bolezni. Olje oljke je najbolj zdravo olje, priporočajo ga kot varovalno živilo proti boleznim srca in ožilja.

Oljka v Šibeniku ob obali. Pri nas v notranjosti Slovenije oljka ne prezimi, zato jo gojimo
v velikih posodah in v zaščitenih legah.

Plodovi oljke

Olive med drugim vsebujejo vitamine A, E in D, ki kot antioksidanti preprečujejo, da bi se zamašile krvne žile. V njih je tudi 77 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, ki se razlikujejo od nasičenih, saj vsebujejo tako imenovani varni holesterol. Iz listov oljke se kuha čaj, ki znižuje krvni tlak.

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Olive