 |
| Jerebika (Sorbus aucuparia) |
Jerebika (Sorbus aucuparia) slovi po svojih rdečih jagodah in ravno zaradi njih je tako priljubljena, saj drevo krasijo skoraj pol leta. Te jagode pa sploh niso jagode, so koščičasti plodovi. Jagode so užitne v ne prevelikih količinah, a bojazni, da bi jih preveč pojedli ni, saj njihov grenko - kiselkast okus ni preveč prijeten. Predelane v marmelado, kompote džeme ali sokove so zelo dobre. V rodu jerebike je preko 100 vrst. Med vrstami pa obstoja veliko križancev. Jerebika je srednje visoko drevo, ki se lahko tudi grmičasto razraste. Redko preseže višino 20 metrov. Razmnožuje se z semeni, ki jih pridno raznašajo tudi ptice.
Jerebiki podobne liste imata pri nas robinja in octovec, a nobeno od teh dveh dreves nima rdečih jagod. Raste po vsej Evropi. V Alpah jo najdemo tudi na višini 2400 metrov. Izredno dobro prenaša nizke temperature in sneg, potrebuje pa veliko svetlobe. Najlepša je jerebika v jeseni, ko se obarvajo njeni listi in je drevo polno rdečih jagod, ki so odlična hrana pticam.
Jerebika ima tudi zdravilne lastnosti, a kakega večjega pomena ji ne pripisujejo. Jerebikina marmelada bi naj pospeševala tek, čaj pa bi naj vplival dobro na prebavo. Plodovi namreč vsebujejo veliko vitamina C in organskih kislin.
Jerebikova marmelada
 |
| Jerebika (Sorbus aucuparia L), plodovi |
Naj bo, kar menda še ni bilo: kislo, trpko, grenko, sladko, po želji tudi malo pekoče. Marmelado pripravimo podobno kot vsako drugo iz drobižastega koščičastega ali pečkatega sadja, bodisi divjega ali gojenega. Zrele plodove damo v posodo ter prilijemo dovolj vode, da so skoraj pokriti z njo. Zavremo, ugasnemo ogenj in pustimo nekaj minut. Nato tekočino odlijemo in jo porabimo za kompot, žele ali karkoli že, zmehčane plodove pa s pasirnikom pretlačimo. Sadno kašo stehtamo ter na kilogram vzamemo pol do tri četrt kilograma sladkorja.
Za presežni pekoč okus skupaj s sladkorjem dodamo eno do tri drobno zrezane čili paprike, odvisno od njihove velikosti in pekoče jakosti. Zavremo ter med mešanjem na zmernem ognju kuhamo okoli 20 minut. Vročo marmelado napolnimo v kozarčke in jih takoj zapremo.
Marmelada odlično želira in je odporna proti vsemu, tudi proti otrokom. Niti pokvari se ne, čeprav odprt kozarček, seveda po odvzeti žlički ali dveh, ki ga potem spet zapremo, vsaj nekaj mesecev vdano čaka v hladilniku. Se pa sčasoma, kar pomeni nekaj mesecev ali leto dni, unese ter dozori v prijetnejšo združbo okusov. Marmelado uporabljamo predvsem kot dodatek divjačini, pusti govedini, praženemu krompirju in zelenjavnim jedem, zlasti s kuhano ali pečeno korenasto zelenjavo.
