 |
| Špargelj na vrtu |
Beluš ali špargelj (Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim okusom, ki je odvisen od kakovosti pridelave. Zakaj ne bi špargljev pridelali doma? Rabimo samo gredo, na kateri lahko vrsto let gojimo okusne, domače šparglje. Izvirajo iz Male Azije, tam so jih gojili že pred 2000 leti. Po obstoječih zapisih so jih Rimljani gojili že leta 200 pr.n.št. V Evropi se je njihova priljubljenost povečala konec 16. stoletja Najvišje cene na gurmanskem trgu dosegajo šparglji pridelani v Nemčiji in Franciji. Bogatejši so divji šparglji z vitamini in minerali, je pa jih težko nabirati, saj rastejo pogosto na nedostopnih ali težko dostopnih mestih. Za razliko od divjih špargljev, z doma posajenimi ne boste imeli veliko dela.
Šparglji na domačem vrtu
 |
| Zeleni šparglji |
Razmnožujemo jih z sadikami, enoletnimi korenikami in z semenom. Najbolje jih je saditi z enoletnimi korenikami, ki naj bodo približno enako velike. Pridelek bomo tako pobirali že leto dni po sajenju (pri sadikah šele drugo leto). Tudi sorte so pomembne. Nekatere se namreč bolje obnesejo. Bele sorte so bolj nežnega okusa od zelenih in vijoličnih sort.
Gredo za sajenje naredimo na sončnem prostoru in v zavetju. Beluši so trajnica, ki lahko raste na gredi tudi do 20 let. Uspeva v zemlji bogati z humusom. Za sajenje izberemo gredo, kjer pred tem ni bilo korenovk ali gomoljnic. pravi čas za sajenje je takrat, ko ima zemlja 12°C. Šparglje sadimo v kanale ali jarke, globine 15 do 25 cm, v razdalji 25 cm. Koreniko zasujemo, del naj gleda ven. Postopoma dodajamo zemljo, odvisno od tega, kako hitro rastejo sadike.
