 |
| Voluhar (Arvicola terrestris). |
Voluhar (Arvicola terrestris) je ime, ob katerem se verjetno vsakemu sadjarju, vrtnarju, vrtičkarju in ljubitelju urejenih vrtov naježijo lasje. Voluhar je slab pedenj dolg glodalec, rep meri slabo polovico trupa. Raje se zadržuje na vlažnih predelih, čeprav je v Sloveniji razširjen povsod. Manjkal naj bi le v primorskem delu in ponekod na Krasu. Tako samice kot samci imajo svoje teritorije, samci precej večje kot samice. Kadar odstranimo voluharja, bo njegovo izpraznjeno ozemlje hitro zasedel drug in tako naprej. Samica v gnezdu skoti štirikrat do petkrat na leto po štiri, včasih tudi šest voluharčkov. Kar izračunajte si, kaj to pomeni in zakaj ni praznih voluharskih območij.
Voluharji jedo tako rekoč vse, kar sili pod zemljo
 |
| Jablane si je za malico privoščil voluhar |
V naravi so to koreninice kopriv, rogoza, ob vodah trs. Na vrtovih se lotijo vsega, od korenin radiča, ki jim gre še posebej v slast, do korenčka, solate, peteršilja ter druge zelenjave, da o okrasnih čebulnicah niti ne govorimo. Lotijo se celo paradižnikov in paprik, čeprav surove rastline vsebujejo strupene alkaloide. Smrdita jim edino česen in bob, zato se jima na vrtu izogibajo. Največ škode naredijo v sadovnjakih. Mlade koreninice so njihova delikatesa. Slabše jim teknejo le korenine dreves, cepljenih na močne, krepke podlage.
Za preganjanje in uničevanje voluharja se je človek domislil veliko več načinov kot za katerokoli drugo žival
Zanj ni lovopusta, lov nanj je odprt vso sezono, z vsemi sredstvi. Do sedaj še nihče ni ponudil idealnega recepta, kako se ga ubraniti. Seveda pa so vam na razpolago razni pripomočki.
Najslabša izbira so strupi za uničevanje voluharja
Ker ne delujejo selektivno, pokončajo pač tistega, ki jih zaužije. Ne pogine samo voluhar, temveč še cela vrsta drugih živali. Od tistih najmanjših, recimo žuželk, ki se lotijo mrtvega voluharja, do onih, ki lovijo na pol omrtvičene voluharje, ki pridejo na plan. Med njimi prevladujejo zlasti njegovi naravni sovražniki: ptice ujede, sove, ježi, podlasice, kune in lisice. Seveda takega voluharja lahko ujameta tudi domači pes ali mačka.
Poskusite raje s solarnim odganjalcem krtov ali odganjalcem krtov in voluharjev saj je zvok, ki ga le ti oddajajo v zemljo za voluharja nadvse neprijeten (podobno kot staro, preizkušeno sredstvo t. i. pojoče steklenice. Prazne litrske steklenice zakopljemo v zemljo do grla tako, da so rahlo nagnjene. Ob vetrovnem vremenu se veter ujame v prazne steklenice in v njih nastaja zvok, podoben žvižganju - vendar niso primerne za vrt z otroci ali domačimi ljubljenčki).
Lahko pa si v boju proti voluharju pomagamo z njegovimi naravnimi sovražniki
Ptice ujede (kanjo, postovko, skobca) privabimo tako, da jim na vrt ali v sadovnjak postavimo vsaj tri metre visoko prečko v obliki črke T, na kateri bodo posedale in opazovale okolico.
Tudi podlasica bo naš zaveznik, če ji bomo v sadovnjaku, nekje v kotu, pripravili kup kamenja, kjer bo čez dan imela zavetje, ponoči pa bo iz njega odhajala na lov na drobne glodalce.
Med psi se najdejo taki, ki so jim včasih na deželi rekli mišarji in ki obožujejo lov na miši in voluharje. Med njimi so nemški ovčarji, zlati prinašalci, mešanci itd. Vse pa žene isti cilj: loviti voluharje. Nekateri vrtnarji okoli posajenih rastlin zakopavajo steklene črepinje. Voluhar jih bo kmalu opazil, mi pa bomo nanje pozabili in se čez nekaj let, pri okopavanju in pletju, na njih lahko dobro porezali.
Z žičnatimi košarami na vrtu zavarujemo predvsem okrasne čebulnice, mlado sadno drevje in redke grmovnice
Segati morajo vsaj od 10 do 20 cm nad površje zemlje, da jih voluhar ne obide. Pri košnji trave moramo biti na to oviro pozorni. Priporočljivo za manjše vrtove ali posamezne rastline. Ne pozabite, da so voluharji zelo prilagodljive živali, ki se znajdejo in so kos vsaki situaciji. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da najbolje nadzorujejo število voluharjev njihovi naravni sovražniki. Ker jih je vedno manj, je voluharjev vedno več.
Zatiranje voluharja
Za zatiranje tega škodljivca uporabljamo različne pasti, patrone, žveplene palčke. Zelo koristni so v boju z voluharjem ježi. Vsekakor pa je bolje da si omislimo naravne poti za zatiranje - to sta mačka in pes. Zlati prinašalci in nemški ovčarji so uspešni v tem poslu. Poskusite na ta način: prazne litrske steklenice zakopljite v zemljo - rahlo poševno. Ob vetrovnem vremenu bo veter v njih ustvarjal zvok, ki je podoben žvižganju in voluhar se bo odselil drugam.
