 |
Industrijska konoplja izboljša vrtna tla, zaradi hitre rasti je uporabna tudi kot meja na vrtu.
|
Konoplja ima pestro zgodovino in tudi v zgodovini veliko uporabnost. Izvira iz Azije. Konopljo so najprej uporabljali v Mezopotaniji in Egiptu, v 20.stoletju pa se je uporaba razširila po celem svetu. Zgodovina govori o tem, da so že v 8. stoletju izdelovali blago iz konoplje in papir. Njena močna vlakna so vezali v vrvi - konopec in od tukaj izvira tudi njeno ime.
V Angliji so kmetje gojili konopljo kot surovino za ladijske vrvi. Njena vlakna so izredno trpežna. Iz semen se tudi danes stiska olje. Najbolj poznani sta navadna in industrijska konoplja. Vsebuje substance, ki igrajo pomembno vlogo v telesu človeka in so zaradi tega uporabne tudi v medicini. V medicinske namene se je konoplja uporabljala že okoli leta 2730 pr.n.š. Človek je odkril konopljo okrog 15.000 - 5000 let pred našim štetjem. Konopljina vlakna so dodajali raznim glinenim izdelkom, kot sredstvo ojačitve in trdnosti.
Industrijska konoplja je koristna rastlina za vrt
Z koreninskim sistemom rahlja površino vrtnih tal. Zelo hitro raste in lahko doseže višino tudi do 3m. Na vrtu jo lahko uporabimo kot živo mejo, za zeleno gnojenje, uživamo v kalčkih, iz semena stiskamo olje.... Sejemo jo na pripravljeno gredo za setev v aprilu. Semena vzklijejo v ugodnih pogojih že po nekaj dnevih (vlaga, toplota), na gredi traja kaljenje dalj časa 10-12 dni. Za hitrejši vznik, lahko semena za 24 ur namočimo v vodo pred setvijo. O zakonodaji glede gojenja industrijske konoplje najdete na tej povezavi: P R A V I L N I K o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka
Kot industrijska surovina je konoplja zelo priljubljena zaradi močnih vlaken - proizvodnja blaga, vrvi, uporabljajo jo za izolacijske materiale, v gradbeništvu nasploh, za izdelavo plastike. Plodovi se uporabljajo za izdelavo olja, ki vsebuje odlično kombinacijo proteinov, ogljikovih hidratov in vitaminov. Semena ne vsebujejo strupenih snovi, uporabljajo se lahko surova. Konopljina semena vsebujejo več beljakovin kot goveje meso. Uporablja se tudi kot hrana za ptice.
Nekaj primerov uporabnosti konoplje
Kot čistilo -> Organsko umazanijo odstranjujemo v naših domovih navadno s tradicionalnimi čistili, z nerazgradljivimi kemikalijami. Uporabljamo čistila na osnovi nafte, ki nikakor niso boljša kot naravna čistila. Vprašanje je če so cenovno ugodnejša? Isto umazanijo lahko očistimo z aktivnimi snovmi iz rastlinskih olj. Enako dobro in morda celo bolje očistijo konopljina čistila, ki jih lahko uporabljamo za vse vrste čiščenja. Čistimo lahko steklene površine, pohištvo, motorje letal...V industriji je konkurenčno lanenemu olju. Uporablja se lahko za barve, tesnilna sredstva, loščila
Kot tekstil -> Od najmočnejše vrvi do najnežnejše čipke je mogoče izdelati iz konoplje. Je najbolj prilagodljivo vlakno. Uporabljamo jo za izdelavo nogavic, čevljev, obleke in dodatke npr. torbice, nahrbtnike, do zaves in prtov. Iz debelejših vlaken lahko naredimo preproge, vrvi. Konoplja je najbolj dolgo vlakno v naravi, kar pomeni daljšo obstojnost, v primerjavi z drugimi naravnimi in krajšimi vlakni. Vlakna so naravno odporna na plesnobo in UV svetlobo. Prve Levis kavbojke so bile sešite iz platna za ladje, ki je bilo narejeno iz 100% konoplje.
Kot papir -> Konoplja je najboljši papir na svetu, tako po kvaliteti in vzdržljivost kot tudi iz okoljevarstvenega vidika. Papir ne razpada in ne porumeni kot papir iz dreves. Konopljino vlakno je najmočnejše naravno vlakno na svetu, kar pomeni, da ga lahko recikliramo celo več krat kot papir iz dreves. Skoraj 600 let kasneje je Gutenbergova biblija, prva natisnjena knjiga, ki so jo natisnili na konopljin papir še vedno v odličnem stanju.
Konoplja v prehrani
Industrijska konoplja - postavna rastlina, ki daje prehransko bogata semena in močna vlakna. Zaradi teh lastnosti bi jo lahko imenovali tudi jedilna konoplja. V Sloveniji se žal še vedno niso popolnoma razbistrili pojmi o vseh dobrih lastnostih te rastline. Še vedno se dvomi in se odlaša z legalizacijo. Marsikje po svetu teh zagat ni, saj uporabljajo s THC bogate poganjke v psiho-aktivne namene, semena pa za prehrano. Konopljina semena vsebujejo veliko maščob, ogljikovih hidratov, vitamina E, beljakovin, rudnin, vitaminov iz skupine B. Psiho-aktivnih sestavin v semenih ni. Maščobe zavzemajo kar eno tretjino vsebnosti semen, od tega je kar veliko v semenih - okoli 90 % nenasičenih maščob. Ni samo ovira v miselnosti posameznikov, ovira je tudi precej visoka cena konopljinega semena, ki je v veliki meri odvisna od proizvajalca. V trgovinah z zdravo prehrano jih je mogoče kupiti, prav tako konopljino olje.
Pri konopljinem semenu so najpomembnejše maščobe oziroma maščobne kisline v njih in to nenasičene maščobe - linolna in linolenska maščobna kislina (omega 3 in omega 6). S konopljinimi semeni je tako, da vsebujejo dovolj omega 3 maščobnih kislin in v njih je ravno prav tistih iz skupine omega 6. To je v svetu nenasičenih maščob velika izjema, saj največkrat ena skupina prevladuje.
Semena so uporabna podobno kot sončnična semena in semena pistacije, vendar jih lahko uporabimo enako kot orehe in lešnike. Vsestransko so uporabna - lahko naredimo pesto, naredimo potico, jih damo v kruh ali pecivo, tudi zajtrk si lahko pripravimo iz njih namesto kosmičev. Zmleta semena lahko damo v polivko za solato, ali solato zabelimo z konopljinim oljem.
Izkoristimo prehransko ponudbo konopljinih semen in olja
Olje je primerno le za hladno uporabo, saj med segrevanjem oksidira.
Več o industrijski konoplji:
http://en.wikipedia.org/wiki/Cannabis_sativa
https://www.uradni-list.si/1/content?id=103830
