 |
| Zajčja deteljica (Oxalis acetosella) v naravi uspeva po gozdovih in je razširjena po vsej Evropi. |
Zajčja deteljivca (Oxalis acetosella) raste v senčnatih gozdovih poznamo pa tudi vrste, ki jih sadimo v okrasne namene v lonce in korita ali na gredice. Je nezahtevna za gojenje, priljubljena v mešanih zasaditvah in odlično uspeva tudi v senci. V višino zraste do 30 cm odvisno od vrste. Nežni listi so dolgopecljati in podobni listom deteljice. Beli, modrikasti ali roza cvetovi. Listi vsebujejo veliko oksalne kisline in oksilatov in imajo tudi kiselkast okus. Listi so občutljivi na zunanje dražljaje, na padavine in svetlobo. Povesijo se navzdol in se ob lepem vremenu spet dvignejo. Nekoč so jo uporabljali kot zdravilno rastlino in dodatek k solatam. Uporabljali so vedno sveže natrgano, sušili je niso. Zajčja deteljica je razširjena po vsem svetu. Poznanih je okoli 800 vrst, največ v Ameriki in južni Afriki. Slovenska samonikla zajčja deteljica pa je edina samonikla evropska vrsta iz tega rodu. Razširjena je po vsej Evropi, nekoliko majn v njenih južnih delih. Poznana je po več imenih: božji kruhek, cicelj, kisla detelja, kisla deteljica, zajčja sol, njene sorodne vrste pa tudi kot priljubljena okrasna rastlina.
Zajčja deteljica kot balkonska ali okrasna rastlina
 |
| (Oxalis triangularis) kot okrasna rastlina v loncu. |
Zajčja deteljica je tudi priljubljena balkonska rastlina, ki se preprosto razmnožuje s potaknjenci, ki jih pred tem ukoreninimo v vodi. V jesenskem času stare rastline iz loncev in korit s koreninsko grudo presadimo na vrtno gredo ali jih porežemo 5 cm nad tlemi in prezimujemo v temnem, hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Spomladi pričnejo rastline ponovno odganjati. Uspeva tudi v senci! Je nezahtevna rastlina, ki dobro prenaša tudi padavine in sušo. Ne mara zastajanja vode v koritu ali loncu. Na gredo jo sadimo v dobro prepustna tla (drenaža).
