Bob

Cvetenje boba na vrtu

Bob je bil v preteklosti pomembna hrana naših prednikov, a v današnjem času so ga marsikje zamenjale druge stročnice. Pomembna hrana je bil bob že 10000 let pred našim štetjem, cvetovi boba pa so predstavljali simbol smrti. Izvira iz Sredozemlja in Afrike.

Gojenje boba na domačem vrtu

Skoraj dozoreli stroki boba na vrtu.

Bob se lahko seje že meseca februarja pa vse do začetka maja, naslednja setev pa je lahko koncem julija do začetka avgusta.  Med vrstami naj bo med posameznimi rastlinami kar 20 cm prostora, razdalja med vrstami pa najmanj 50 cm. Poznane so nizke in visoke sorte. Nizke zrastejo do višine 45 cm, visoke do 1,5 m in potrebujejo oporo. V času cvetenja moramo bob dobro zalivati, zemlja naj bo namočena do globine 20 cm. Cvetovi v veliki vročini odpadejo če ni dovolj vlage. Iz cvetov se razvije strok dolg tudi do 15 cm. Seme v stroku ima obliko ledvičke. Bob dozori v avgustu in septembru, užitni so tudi mladi stroki, ki jih lahko nabiramo že v juniju in juliju.

Bob je rastlina, ki nam iz vrta odganja voluharja

Zemljo v katero sejemo bob pognojimo z domačim kompostom. Ne sadimo ga v bližino čebule, pora, česna, šalotke in tudi paprike ne mara. Dobre sosede so bučke, krompir, lubenice, kumare, paradižnik.

Bob z jogurtom in zelišči

Bob namočimo in kuhamo v vodi, ki smo ji dodali sol, kumino, česen in lovor. Ko je kuhan ga odcedimo in prelijemo z prelivom, ki ga pripravimo: jogurt malo segrejemo, solimo in mu primešamo narezana zelišča ( drobnjak, meliso...). popramo.

Bob je lažje prebavljiv kot fižol, vsebuje fosfor, kalij, nekaj železa. Je primerna hrana za vegetarijance - vsebuje obilo beljakovin. V kulinariki ga uporabljamo podobno kot fižol v enolončnicah, juhah, solatah. Izluščeno stročje lahko uporabimo za čaj. Uživanje boba priporočajo pri obolenjih ledvic - deluje na izločanje seča.