Nagrobne gredice

Oblika deluje umirjeno, če so linije usklajene z nagrobnim spomenikom. V kroglo strižena tisa.

Še nekaj let nazaj smo na grobove nosili velike šopke krizantem z velikimi cvetovi, krasili z umetnim cvetjem, v zasaditvah pa uporabljali predvsem mačehe. Dan spomina na mrtve je v nekaterih državah državni praznik, ki se praznuje 1. novembra. Pri nakupovanju in ureditvi grobov je prav, da iščemo takšno rešitev, ki bo usklajena in bo delovala čim bolj umirjeno. Barve peska, zasaditev cvetja in sveži aranžma naj bo barvno usklajen z spomenikom. Lepe mačehe prav gotovo sodijo na grobove, a zraven njih poznamo še druge rastline, ki bodo lepo okrasile naš grob, kot so jesenske rese, skimije, hebe, dekorativne trave in druge nizko rastoče trajnice in enoletnice.

Sveže cvetje pri okrasitvi grobov igra pomembno vlogo

Zasaditev nagrobne gredice z striženimi pušpani, natreski, trajnicami in enoletnicami

Aranžmaje lahko kupimo po dokaj dostopnih cenah, a paziti moramo, na barvo cvetja in velikost. Nekoliko dražji so tisti iz eksotičnega cvetja - Leukospermum, Proteje, Banksije, ki ni tako občutljivo na vremenske razmere. Tudi aranžmaji iz suhega cvetja so lahko zelo lepi, še posebno v kombinaciji z svežim cvetjem. Krizanteme prav tako lahko vključimo v kombinaciji z eksotičnim cvetjem. Sveže cvetje naj ne manjka na grobovih - ranljivo je in minljivo kakor naša življenja. Urejanje grobov naj bo izziv, ki nam bo prinesel naš notranji mir.

Tudi krizanteme v lončkih so pogosta okrasitev grobov, ne postavimo je na grob v plastičnem loncu, v katerem smo jo kupili. Posadimo jo v zemljo, kjer bo bolje uspevala ali jo postavimo v lep keramični lonec, ki ga damo na marmorno ploščo. Te krizanteme so navadno posajene v zelo majhnih loncih in imajo za rast premalo prostora, zato je bolje, da jo presadimo v večji lonec. V večjem loncu je tudi izguba vode manjša, zato bodo rastline dalj časa v dobri kondiciji.

Posajene rastline prispevajo k spoštljivemu ozračju

1-nizko rastoče tise z zbito rastjo, posebno primerne za oblikovanje manjših gredic 2-zasaditev z plazečo trdolesko, reso in ciklamami 3-jesenska vzorčna zasaditev z resami in ciklamami.

Simbol življenja na pokopališču je rastlinski svet, ki bi naj bil simbol umirjenosti, saj se moramo zavedati da so grobovi vrtovi v malem, da so to tihi vrtički zasajeni v spomin pokojnikom. Glede na majhno površino je prostor rastlinam omejen in paziti moramo, da se rastline ne razrastejo preveč. Izbiri rastlin, predvsem trajnic za zasaditev grobov moramo posvetiti precej pozornosti in zasaditev prilagoditi kamnitim spomenikom. Rastline zasajene na grobovih se naj tako vsaj delno podrejajo krajevnim navadam in neprimerno je na te male vrtičke vnašati tuje rastlinske vrste.

Prav je, da se o zasaditvi posvetujemo z kakšnim vrtnarjem, ki nam bo znal svetovati kakšne trajnice in grmovnice naj posadimo na grobove. Rastline morajo rasti počasi in brez večjih posegov morajo obdržati lepo obliko več let.

Izbira rastlin za grobove

1-dekoracija nagrobne gredice s svežim cvetjem v kombinaciji z plazečo trdolesko 2 in 3-vzorčna zasaditev z jesenskimi lepoticami.

Domišljijske zasaditve nagrobnih gredic 1-prevladuje plazeča trdoleska (Euonymus fortunei) 2-okrasne paprike in trdoleska 3-humulnice in nizke hermelike. Vsem zasaditvam je skupno da uporabijo vzorce naravnih oblik in kot dodatni material pri oblikovanju les in kamen.

1-Različne zasaditve, kjer so uporabljene jesenske okrasne rastline (marjetke, smilje, ciklame,...), zelišča, kot je naprimer škrlatna bazilika, krizanteme , ... 2-Na senčnih legah sadimo rastline za senco, kot ozadje pa grmičke ki jih lahko strižemo ali kakšno zimzeleno nizko rastočo vrsto iglavcev. 3-plazeča trdoleska, resje in ciklame v krožni zasaditvi.

Za ozelenitev površine (tal) nagrobnih gredic, lahko uporabimo panešpljico, zimzelen, bršljan, plazeči brin, mahove, homuljnice ali trdolesko. Za kontrastne dodatke uporabimo barvite trajnice, iskrivke ali hojhere, trave in ciklame. Nabor primernih rastlin pa je seveda precej obsežnejši od tega osnovnega seznama.

Plazeča trdoleska (Euonymus fortunei ,Gracilis’ in ,Emerald Gold’) 

se blazinasto razrašča. Je zimzelen in plazeč grmiček z rumeno zelenimi ovalnimi majhnimi  listi, ki jeseni in pozimi dobijo rdečkast pridih. Lepo uspeva v dobro odcednih vrtnih tleh. Občasno tudi zacveti. Zraste do višine 50 cm, v višino pa 50 do 100 cm.

Pahljačasta panešpljica (Cotoneaster horizontalis) 

je trdoživ grmiček, ki hitro raste in potrebuje malo nege. Sadimo jih na sončen prostor. Obrezujemo jih toliko, da obdržimo primerno obliko in višino. Iz majhnih belih cvetov se razvijejo živo rdeče jagode. V jeseni se listje čudovito obarva preden odpade a še vedno grm ostane lep, saj ga krasijo rdeče jagode. Zraste do višine enega metra.

Pritlikave azaleje in rododendromi 

so na grobovih le izjema. Morajo biti dovolj zasenčeni in imeti morajo vse rastne pogoje. Za pokopališča sta primerni sorti dlakavi (Rhododendron hirsutum) in rjasti (Rhododendron ferrugineum) sleč.

Pritlikavi bor ali rušje (Pinus mugo) 

je vedno zelen grmiček, ki zraste v višino od 20 do 30 cm in dobro prekrije tla (v 2 do 3 letih prekrije približno en kvadratni meter). Preprečuje rast plevelom in ne potrebuje vzdrževanja. Dobro prenaša sušo in je odporen proti škodljivcem.

Bor (Pinus sylvestris (’Waterer’) 

ima počasno rast, potrebuje pa veliko sonca. Srebrno modre goste iglice krasijo njegovo podobo tudi v zimskem času. Ob idealnih pogojih zraste v 60. letih to je njegova življenska doba tudi do 12 m.

Pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana ‘Ellwoodii’) 

sivo zelene barve, primeren za večje grobove, a potreben obrezovanja. V višino zraste 2 do 3 m. Potrebuje sončno lego in odcedna tla.

Cipresa (Chamaecyparis lawsoniana ’MinimaGlauca’) 

ima značilno okroglo obliko. Potrebuje veliko svetlobe. V 25 letih svoje rasti doseže višino do 90 cm. Barva iglic je temno zelena. Je nizke rasti in ostane mnogo let zelo lep okras na grobu. Potrebuje sončen do svetlo senčen prostor.

Brin (Juniperus chinensis ’Old Gold’) 

krasijo bronasto zlate iglice, katerih barva je bolj intenzivna v poletnih mesecih. Dobro se odziva na obrezovanje, tako da se lahko ohranja višina in oblika po želji.

Brin (Brin Horizontalis ’Glauca’) 

je zelo odporen in ne zameri če ga zanemarimo. Odlikuje se po počasni rasti. Za dobro rast potrebuje sončno, do delno senčno mesto in dobro propustna tla.

Gnezdasta smreka (Picea abies ’Nidiformis’) odlikuje odpornost na bolezni in počasna rast. Dobro prenaša veter in ni zahtevna za vzdrževanje.

Velikokrat se premalo pozornosti polaga na zasaditev cvetočih trajnic. Pri izbiri moramo upoštevati, da izberemo sorte, ki so nezahtevne in lahko občasno prenašajo sušo.

Natreski so manj zahtevne trajnice, ki potrebujejo z humusom bogato zemljo in ne prenašajo veliko vlage. V poletnih mesecih nekatere sorte bogato zacvetijo. Njihova barvitost je odvisna od letnih časov, rastnih pogojev in načina vzgoje.

Homulice so nizko rastoče trajnice. V višino zrastejo do 10 cm, v širino okrog 30 cm. Razlikujejo se po obliki in po barvi listov. Cvetovi so različnih barv od belih, rumenih, rdečih in rožnatih. Glede oskrbe niso zahtevne, le spomladi, preden poženejo jih postrižemo.

Pomladne plamenice so nezahtevne rastline, ki cvetijo v pisani paleti barv. Je rastlina, ki tvori zimzeleno preprogo in v družbi z avbrecijami ustvarja čudovito skladnost.

Avbrecije zrastejo v višino do 10 cm. Zacvetejo v aprilu in maju v vijolični barvi. Bujno cveti in je pravi glasnik pomladi. Po cvetenju jo porežemo. Potrebuje dobro odcedna tla in sončno lego.

Plazeči skrečnik je vedno zelena pokrivna trajnica, ki se hitro razrašča. Cvete spomladi v modri barvi. Ima škrlatno rdeče liste. V višino zraste do 10 cm. Dobro uspeva na sončnih legah.

Trožilne mačje tačke, zanimiva trajnica, ki doseže višino do 30 cm. Ima zeleno sive volnene liste. Opazni so predvsem njeni cvetovi od poletja do zgodnje jeseni.

Na večje grobove lahko posadimo: 

Grenik, ki izredno bogato cveti spomladi in prekriva tla z bogato belo preprogo. Rastlina je zelena tudi v zimskem času. Nizke košate begonije so primernejše za senčne lege, a so dokaj občutljive na mraz. Primerne so tudi hoste, ki jih posadimo v bolj senčen prostor.

Vir: http://www.gardenersworld.com/plants/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_spomina_na_mrtve