Paradižnik na vrtu

1-paradižnik 'Green zebra' 2-cvetovi paradižnika 3-drobnoplodni rumeni češnjev paradižnik 'Tumbling Tom', primeren tudi za gojenje v manjših loncih.

Paradižnik (Solanum lycopersicum) je rastlina zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu. Je enoletnica, ki doseže višino od 1 do 3 m. Steblo je olesenelo, listi dolgi od 10 - 25 cm in odlačeni, prav tako steblo. Cvetovi so majhni, rumene barve in veliki od 1-2 cm. Domovina paradižnika je Amerika, predvsem področja od Mehike do Peruja. Tudi v deželah, kjer ni primernih pogojev za pridelavo je zelo priljubljena povrtnina. Paradižnik vsebuje mnogo vode in majhne količine koristnih snovi (94% vode, 4% ogljikovih hidratov, nekaj beljakovin in zelo malo maščob. Vsebuje tudi vitamin A in C, ter minerale kalcij, magnezij in železo, vsebuje tudi organske kisline.

Sorte paradižnika

1-paradižnik češnjev, zori v grozdih 'Coctail supersweet' 2-progasti paradižnik 'Green zebra' 3-rdeči češnjev paradižnik

Vedno se pojavljajo nove sorte, a na trgu je še veliko starih oz. avtohtonih sort, ki so še vedno v ospredju pridelave. Plodovi so lahko obarvani belo, rumeno, roza, rdeče, temni (črni) in pisani. Paradižnik je dobil nove barve, oblike, okuse tudi vonje in antioksidante. V zadnjem času so poznani tudi indigo paradižniki, modro vijolične barve polni antioksidantov. Češnjevi paradižniki so okrogli, rdeče obarvani, nekatere sorte imajo posebno izrazit vonj in okus. Iz paradižnika pripravljamo solate, ter uporabljamo kot dodatek k ribam, mesu, za pripravo omak ipd. Volovsko srce so veliki paradižniki, mesnati z tanko kožo in malo semen. Najboljši so za pripravo solat. San Marzano so podolgovati paradižniki z malo semeni, mesnati in primerni za pripravo omak in juh. Ta sorta je primerna za sušenje.

Sadike paradižnika

Sadike paradižnikov in paprike vzgojene v balkonskem koritu.

Pri nakupu sadik je treba preveriti če so le te dovolj močne in zdrave. Kasneje moramo poskrbeti za ohranitev vitalnosti in zdravja rastlin. Paradižnik za rast potrebuje sonce ves dan. Sadimo ga ob opore, ki so lahko iz različnih materialov (leska, bambus, trsje...). K opori ga vežemo z naravnimi materiali (rafijo), zelo dobro pa se obnesejo tudi stare najlonke. Razdalja sajenja naj bo od 50 do 70 cm. Paziti moramo, da se listi posameznih rastlin med seboj ne dotikajo. Pri rastlini redno odstranjujemo stranske poganjke (zalistnike - poganjek med steblom in listom). Sadike od začetka redno zalivamo. Nikoli ne zalivamo tako, da bi polivali po listih. Zalivamo ob rastline. Preventivno lahko pričnemo rastlino škropiti z naravnimi pripravki še preden opazimo razvoj bolezni, kadar je deževno vreme in visoke temperature.

Bolezni paradižnika

Preveč vlage paradižniku škoduje. Posebno v deževnih poletjih se ljubitelji paradižnika srečujejo z boleznimi med katerimi je najpogostejša plesen na paradižniku. Kadar so na rastlinah že plodovi jih žal ni več mogoče zamenjati z novimi, moramo pa poiskati drugo rešitev, zdravljenje obolelih rastlin.

Kako naredimo domači naravni pripravek za paradižnik?

1-2 žlici sode bikarbone na 5 l vode (koncentracija ne sme biti večja od 25 g, ker lahko uniči rastlino), dodamo še malo olja in tekočega mila, da se tekočina lepo premeša in škropivo oprime rastline. Nalijemo v škropilko in poškropimo obolele dele rastline.

1 tableta aspirina na 1 l vode

Aspirin vsebuje salicilno kislino, ki jo tudi sam proizvaja paradižnik in z aspirinom mu pomagamo k večjemu obrambnemu mehanizmu. Kot preventivo pa lahko uporabimo mleko ali ohlajen žajbljev čaj.