 |
| Sveži plodovi fig na tržnici v Trogirju. |
Asirci so gojili fige že leta 3000 pr. n. št., v Grčiji pa so jih začeli gojiti leta 700 pr. n. št. Od tod se je figa razširila po celotnem Sredozemlju. Sadež je bil v preteklosti pomemben vir prehrane v Mezopotamiji, Palestini, Egiptu in Grčiji. V Rimu so bile fige priljubljene pri vseh slojih prebivalstva. Je srednje velik grm, ki v območjih, kjer je podnebje ugodno zraste tudi do višine 10 metrov. Lahko jo vzgojimo tudi v drevo. Raste kot divja rastlina vse od Sredozemlja do Indije, kot kultura pa tudi v drugih področjih z tropskim in subtropskim podnebjem. Listi so veliki in podobni listom vinske trte. Značilne so debele veje in gladko svetlo rjavo lubje. Sadež je v notranjosti koščičast, zelene do temno vijoličaste barve, podoben vrčku ali hruški.
Plodovi fig se uvrščajo med super živila
 |
| Zreli plod fige |
Varujejo srce in ožilje, varujejo pred pojavom rakavih bolezni (rak na prostati in kožni rak), zmanjšujejo nivo slabega holesterola v krvi, urejajo prebavo, zmanjšujejo utrujenost, varujejo kožo pred sončnimi žarki, preprečujejo črevesne motnje, suhe fige delujejo kot odvajalo, mleko iz nedozorelih fig pomaga pri bradavicah in kurjih očesih (vsebuje mineralne snovi, vitamin B 1 in sladkor). Plodovi fig so bogat vir antioksidantov in vlaknin.
Gojenje fige ali smokve na domačem vrtu
 |
| Sveži plodovi fig. |
Fige ali smokve lahko vzgojimo tudi z podtaknjenci. Sadike, ki nimajo koreninske grude sadimo zelo zgodaj spomladi, tiste z koreninsko grudo pa lahko tudi kasneje. Pred zmrzaljo jo je potrebno zaščititi - predvsem mlade sadike. Okoli sadike pustimo rasti plevel, v jeseni jo dodatno zaščitimo z kopreno ali koruznico. Dokler je sadika majhna se najbolje obnese vzgaja v loncu. Tako jo lahko v zimskem času premaknemo v toplejši prostor.
