 |
| Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum). |
Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je strupena visoka kobulnica. Domovina je Kavkaz in srednja Azija. V Evropo so ga prinesli v 19. stoletju kot okrasno trajnico. Zanimiv je zaradi velikih listov in orjaških kobulastih socvetij. Prištevamo ga med tujerodne invazivne rastlinske vrste. Poznan je tudi navadni dežen, ki je precej razširjen in precej manjši od orjaškega. Orjaški dežen se hitro širi iz vrtov v okolico in lahko oblikuje težko prehodna območja. Zaradi svoje izredne velikosti se je rastlina uvrstila med okrasne rastline in so jo gojili predvsem v botaničnih vrtovih in na velikih posestvih. Hitro je prešla meje vrtov in pričela ogrožati okolico z svojo bujno rastjo. Rastlina doseže velikost tudi do 5 metrov. Listi so deljeni na tri ali pet deljenih rogljev in imajo drobno nazobčan rob. Premer stebla je lahko od 2-5 cm, po njem pa so precej na gosto posejane dlačice in škrlatne lise. Na tem dolgem steblu razvije več belih in zeleno belih socvetij, v katerih dozori tudi do 100.000 semen. Razmnožuje se z semeni. Cvetovi so dvospolni.
Orjaški dežen je strupena rastlina
Rastlina je za ljudi nevarna. Ne dotikajte se je z golimi rokami. Rastlinski sok namreč vsebuje snovi, ki povzroča alergijo. Koža začne močno srbeti, pojavijo se mehurji, posledica le teh pa so opazne brazgotine, ki ostanejo več let. Sok povzroči reakcijo na koži takoj ko se rastline dotaknemo. Rastlinski sok je še posebej nevaren za oči, saj lahko povzroči trajno slepoto.
Če naletite na rastlino orjaškega dežna, je potrebna določena mera previdnosti
Če opazite rastlino v naravi obvestite o tem botanične ustanove. V primeru da imate rastlino na svojem vrtu jo odstranite (dolgi rokavi, škornji, rokavice), obvezno zaščitite obraz in oči. Izkopljite vse korenine (rastlina je trajnica) vsaj 10 cm globoko.Kadar pa vseeno pridete v stik z rastlino prizadeta mesta takoj izperite z vodo in vsaj dva dni ne izpostavljajte prizadete kože soncu.
Orjaški dežen so v Sloveniji zasledili v Ljubljani, blizu botaničnega vrta, ob reki Savi, pri Črnučah, v okolici Maribora, Bleda in Kočevja.
http://www.tujerodne-vrste.info/,
http://en.wikipedia.org/wiki/Heracleum_mantegazzianum,
V domačem vrtu (Margot Schubert)
