 |
| Izrezane buče v času praznikov krasijo noči v času novemberskih praznikov |
Noč čarovnic (Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. Predstavlja okrajšavo za "Večer vseh svetih" oziroma "Večer pred vsemi svetimi". Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu, kot na primer na Irskem, ZDA, Kanadi, Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča. Izrezovanje buč pa vse bolj postaja umetnost. Buče se izrezujejo z pomočjo šablon v različnih likih in jih lahko poljubno oblikujemo.
Ljudje pred tem praznikom iz različnih vrst buč naredijo različne dekoracije in jih postavljajo na svoja dvorišča. Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta - proslava je bila namenjena bogu Sonca, včasih pa tudi gospodarju smrti - Samhainu. Verjeli so, da ob polni luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. V času Rimljanov, je dan mrtvih dobil stalni datum. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol praznika.
Kako uspešno vzgojiti veliko bučo za izrezovanje
 |
| Okrasne bučke (Cucurbita pepo) |
Pomembno je, da sadike buč posadimo v dobro pognojeno vrtno zemljo, kateri smo dodali večjo količino komposta. Za vzgojo buč lahko uporabimo celo kompostni kup. Po presajanju sadik na prosto (okoli 15. maja, ko mine nevarnost pozebe), gredo prekrijemo z debelejšo plastjo slame ali trave od košnje. Tako bo v tleh ostalo dovolj vlage tudi v bolj sušnih dnevih poleti jeseni, čeprav jih je priporočjivo obilno dognojevati in zalivati.
Če želimo izdelati posebno velike buče naj ne bodo preveč izpostavljene direktnim sončnim žarkom in naj ostanejo skrite med velikimi listi.
Za vzgojo velikih buč (takšne sorte rastejo na poganjkih), bomo potrebovali precej prostora. pazimo na pojav plesni na listih in v primeru vlažnega in toplega vremena uporabimo kakšen naravni pripravek proti plesni, na primer iz preslice.
Zabavno jesensko okraševanje buč
Če buče okrasimo, jim naredimo usta, nos in oči, spremenijo podobo. Ni pa samo izrezovanje za okrasitev buč, lahko jim dodamo različne dodatke in jih tako uporabimo tudi kot jesenski okras pred hišo. pri sami dekoraciji buč lahko uporabimo tudi druge elemente in dodatke, ki jih najdemo na vrtu ali v gozdu (kostanj, plodovi šipka, manjše bučke ali kakšno drugo obstojno dekoracijo).
 |
| Priprava za izrezovanje buče |
Kako izdelamo klasično bučo z grozljivim obrazom za noč čarovnic?
Bučo izdolbemo lahko na dva načina - lahko odrežemo zadnji del buče ali pa bučo odrežemo na vrhu in jo izdolbemo. Lahko jo natremo z cimetom, da se bo širil prijeten vonj. Bolj zahtevno je izrezovanje obraza, ki se ga lahko lotimo tako, da izrežemo po svoji zamisli oči in usta, luknjice za nos in tudi obrvi. Ne pozabimo na kak zob.
Enostavno izrezovanje buče s pomočjo šablone
Enostavneje pa bomo izrezali obraz tako, da si bomo obraz narisali na papir, ki ga prilepimo na bučo in prenesemo linije oči, ust, nosu in obrvi na bučo, nato pa pričnemo z izrezovanjem. Ta metoda je veliko lažja in še pravilno razdaljo bomo imeli, tudi misliti nam ne bo treba kam bomo z nožem zarezali.
Suhe buče
Buče izpraznimo in notranjost posušimo. Poskušamo izprazniti kar največ vsebine. Če je buča dovolj zrela, bomo ko bo suha dobili lepo olesenelo posodo, ki bo vzdržala tudi nekaj let. Tako izpraznjeno bučo lahko tudi pobarvamo z akrilnimi barvami, porišemo z raznimi vzorci ali motivi in polakiramo. Tudi robove buče lahko obrežemo, naredimo razne valovite oblike roba. Če posušeno bučo premažemo z lanenim olje ali lakom bomo preprečili vpijanje vode.
Uporabimo suhe buče kot:
- Lahko poslikano bučo uporabimo kot okras v stanovanju.
- Uporabna je tudi za razne posušene šopke.
- V posušeno bučo lahko posadimo tudi cvetje in tako bučo uporabimo kot cvetlični lonček.
http://sl.wikipedia.org/wiki/
