Bodika

Bodika ali božje drevesce (Ilex aquifolium).
Bodika ali božje drevce (Ilex aquifolium) je pri starodavnih Keltih veljalo za simbol moči, sreče, veselja in novega upanja, odganjalo pa je tudi zle duhove. Irci so zaslužni zato, da je bodika postala simbol Božiča. Navadna bodika v naravi zraste kot drevo tudi do višine 10 metrov. Listi so ovalni, njihov rob je nazobčan in usnjati, imajo bodice, ki so precej ostre. Cvetovi so enospolni, iz njih se razvijejo majhne jagode rdeče barve. Les tega drevesa je zelo trd.


Bodika ali božje drevce se goji pri nas kot zimzeleni grm in se že stoletja uporablja kot božični okrasek. Na vrtovih je uporabna za zasaditev žive meje ali kot posamezna rastlina. Zasadimo jo lahko tudi v lonce, kot okras teras in balkonov. Raste skoraj povsod, tako na soncu, kot v senci in ni zahtevna rastlina, njena rast pa je počasna. Obrezujemo jo lahko dvakrat letno - v mesecu juniju in konec avgusta. Zaradi počasne rasti jo sadijo na grobove. Zelo uporabna je tudi v aranžmajih. Plodovi so zelo strupeni, povzročajo drisko in bruhanje, v večjih količinah pa tudi smrt. V Sloveniji je bodika na seznamu zavarovanih rastlin. Njene rdeče plodove že pred zimo velikokrat pojedo ptice, predvsem kosi.