 |
| Origanum vulgare, navadna dobra misel ali origano v času cvetenja. |
Origano ali dobra misel (Origanum vulgare), tudi divji majaron. Je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi in zraste približno pol metra visoko. Sodi v družino ustnatic. Origano ali dobra misel vsebuje dišavno olje, glavna sestavina je timol, ki daje močan aromatičen okus. Uporablja se kot dišavnica, začimbnica ali pa kot zdravilna rastlina. Uporabni so posušeni listi. Rastlina je bogata z železom, magnezijem, omega tri maščobami, vitaminom A in C, vsebuje grenčin.
 |
| Majeron ali origano lepo prerašča čez rob visoke grede. |
Origano ali dobra misel je zelišče, ki ga najdemo skoraj povsod, na gozdnih posekih, jasah, na obronkih gozdov. Rastlina ima rada sončna in pol senčna rastišča, ki so primerno vlažna. Nabiramo jo od meseca julija do septembra. Režemo jo 15 cm nad zemljo, jo posušimo in liste in cvetove osmukamo. Origano dolgo cveti in je zelo medonosna rastlina.
Zdravilna moč origana
- Blaži želodčne krče in ustavlja drisko.
- Krepi delovanje notranjih organov in živčevja.
- Pospešuje potenje.
- Preganja prehlad.
- Uravnava delovanje jeter in izločanje žolča.
- Uporabljamo tudi za spiranje ust in grla.
Origano uporabljamo tudi pri pripravi jedi
V kulinariki se uporablja pretežno kot začimba sredozemskih kuhinj, predvsem grške in italijanske. Je glavna in pomembna začimba za pice.
- paradižnikove jedi in z paradižnikom pripravljene omake,
- jedi iz jajčevcev, bučk in zelene paprike,
- mehiški chilli con carne.
