Pegasti badelj

Pegasti badelj (Silybum marianum Gaertn)
Pegasti badelj (Silybum marianum) je rastlina iz družine nebinovk. Danes je razširjen po vsem svetu. Že v šestnajstem stoletju so ugotovili, da uporaba pripravkov iz pegastega badlja ugodno vpliva na jetra. V zdravilstvu je poznan že skoraj 2000 let in velja za eno najbolj učinkovitih, zdravilnih rastlin na svetu. V zdravilne namene so ga uporabljali že stari Grki.

Pegasti badelj (Silybum marianum Gaertn.)
Pegasti badelj (Silybum marianum Gaertn.)
V naravi uspeva na suhih in negnojenih travnikih ter zraste do dva metra visoko. Socvetja odpira v sončnem in lepem vremenu, ob slabem vremenu se cvet zapre. Pegasti badelj je zdravilna rastlina z lepimi vijoličnimi cvetovi in z marmornim vzorcem posutimi progami, po temno zelenih, bodečih listih.

Vsebuje sestavine ki ugodno vplivajo na delovanje jeter. Izvlečke te rastline uporabljajo za lajšanje težav pri boleznih jeter. Liste nabiramo konec poletja in jih posušimo. Posušene zdrobimo v prah in uporabimo za čaj. Prav tako semena nabiramo v jeseni, jih posušimo in so uporabna za tinkture in praške. Semena pegastega badlja vsebujejo silimarin, ki spodbuja obnavljanje jetrnih celic. Uživanje čaja pri obolelih jetrih nima učinka, saj silimarin ni topen v vodi, koristi pa čaj za ožilje. 

Pegasti badelj je ena najbolj učinkovitih zeli za zaščito jeter tudi pri zastrupitvah z gobami. Je tudi v pomoč pri prebavi maščob, zniževanju holesterola in pri manjših prebavnih motnjah. Silimarin v rastlini stabilizira membrano jetrnih celic in preprečuje vstop strupenih snovi v celico.

Kdaj sejemo pegasti badelj?

Pegasti badelj sejemo na pripravljeno sončno ali polsenčno gredico, približno 5 do 6 mm globoko. Prenaša delno senco in potrebuje precej rastnega prostora, zato ga ne sejemo/sadimo preveč skupaj. Razdalja v vrsti naj bo 80 do 100 cm. V posamezno jamico sejemo 3-4 semena skupaj. Setev opravimo v mesecu maju, ko ni več nevarnosti pozeb. Pri direktni setvi, cvetove pegastega badlja pobiramo šele v naslednjem letu.