 |
| Kostanji v ježku. |
Takrat ko zadiši po pečenem kostanju tudi po večjih mestih vemo, da je zares prišla jesen. Z toplim pečenim kostanjem si ogrejemo roke in začutimo jesen. Plodove pravega kostanja so na naša tla zanesli že Rimljani, saj je že v preteklosti bil kostanj zelo priljubljen in celo osnovna hrana. Domovina pravega kostanja je v Mali Aziji, Severni Afriki in v Sredozemlju. Uspeva na področjih z toplim podnebjem, a ga velikokrat tam, kjer pričakujemo, da ga bo veliko ni - na primer v primorju, ne ustrezajo mu namreč apnenčasta tla. Kostanj se je v toliki meri razširil zaradi svoje uporabnosti - užiten je pečen, kuhan, kandiran. Tudi v kulinariki je izredno uporaben, saj iz njega pripravljajo vrsto sladic, torte, sladoled, štruklje.
Iz listja in skorje pravega kostanja so nekoč izdelovali celo oblačila proti dežju. Nekateri rastlinski deli kostanja so uporabni tudi v zdravilstvu. Listje je učinkovito sredstvo proti oslovskemu kašlju, lubje pa je dober antipiretik. Tudi les kostanja je uporaben in zelo kakovosten, primerja se lahko z hrastom. Uporablja se za izdelavo električnih drogov, železniških pragov, kolov za vinograde. Rod kostanjev obsega okoli deset vrst. Cvete v mesecu juliju in na enem peclju so ženski in moški cvetovi. Plodovi dozorijo v mesecu oktobru in novembru in so varno skriti v bodečem ježku.
Drevo divjega kostanja sodi med najlepša gozdna drevesa
 |
Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum)
|
Široka in košata krošnja uvršča divji kostanj med najlepša listnata drevesa v Evropi. Težko se odločamo, kdaj je drevo lepše, spomladi, ko cveti ali v jeseni, ko se listje lepo obarva. Glede tal ni zahteven, ustrezajo mu vlažna rastišča v nižinah. V gozdovih je zelo pomemben , saj z listjem, ki hitro razpada bogati tla. Pomemben je pretežno kot okrasno drevo, saj je njegov les nekakovosten. Uporablja se za kurjavo, nekaj malega tudi v rezbarstvu.
Divjega kostanja ni težko prepoznati po lepih belih pokončnih socvetjih. Plodovi, ki se razvijejo iz tega socvetja so bodičaste zelene glavice, ki se razdelijo na tri dele, v njih pa so do tri semena rjave barve z belo liso. List je sestavljen iz 5 - 7 listov na dolgem peclju. Na prostem divji kostanj zraste v mogočno drevo, tudi do 30 m, veje drevesa pa so zelo krhke.
