Melisa

Melisa lepo uspeva v večjih loncih in se po rezi lepo obrašča v razvejan grmiček,
ki ob ugodnih pogojih dosega tudi do 80 cm.
Melisa je podobna koprivi, vendar ima mehkejše, žametne liste, ki značilno dišijo po limoni. Okus je pikanten. Gojimo jo na vrtovih, raste pa tudi v loncih. Glede tal melisa ni zahtevna. Zemlja naj bo bogata in ne preveč suha, raste tudi v senci. Melisa deluje pomirjevalno, deluje tudi antibakterijsko. Pospešuje potenje, čisti kri, uravnava in spodbuja delovanje vranice, krepi in poživlja srce, preganja potrtost in depresijo ter pomaga pri preutrujenosti in živčni slabosti.

Pripravke iz melise uporabljamo tudi zunanje pri revmatizmu, zmečkaninah, oteklinah in vnetjih. V ljudski medicini pa se uporablja še pri prehladih, glavobolih, zobobolih, nespečnosti, depresiji, anoreksiji, težavah z dihanjem. Aromatične kopeli čistijo kožo ter delujejo pomirjevalno. Uporabna je tudi kot aromatik ter odganja žuželke.

Melisa se uporablja tudi v kulinariki za dopolnjevanje svežih solat vseh vrst, k zeliščnim omakam, juham, teletini, divjačini, pečenki in gobam ter tudi k sladicam. Nadomešča limonin sok in limonino lupino (razen pri pecivu).